Palazzo Locatelli - Piazza XXIV Maggio, 22 - Tel 0481.637111, Fax 0481.637112


Search & Find

Quick search

advanced search





Raznolika sestava krajine

Gospodarsko namembnost različnih območij opredeljuje dandanes že sama morfologija tal. Kot povsod na tem našem planetu izvira oblikovanje tal tudi na Krminskem iz pojavov, ki so se odvijali daleč v preteklosti, ko sta kopno in voda bili drugače razporejena. 70 do 30 milijonov let nazaj, v Eocenu, so bile skromne briške vzpetine prekrite z morjem, ki ga je proti severu omejevala apnenčasto kamnita obala na robu sedanjih Karnijskih in Julijskih Alp ter Krasa. Erozija, ki jo je povzročalo butanje valov ob to oviro, je povzročila, da so se na odprtem morju nabirale velike količine naplavin, ki so se postopoma preoblikovale: iz blata in apnenčastih glin je nastala opoka, iz debelejših kosov naplavin pa aglomeratni peščenjaki. Neizmerne sile so vse te gmote dvignile nad morsko gladino, podnebne razmere in potoki, ki so nastajali zaradi padavin, pa so jih oblikovali v sedanje oblike. V Brdih se pasovi peščenjakov prepletajo z opoko, skupaj pa sestavljajo tla, ki jim pravimo krminski »flysch« ali ponca.

Takšna tla so zelo primerna za gojenje vinske trte, hkrati pa jih erozija zlahka načenja tako, da je potrebno graditi terase, če želimo saditi trte na robu pobočij ali na posekah. Na pobočjih Krminske gore, koder prevladujejo peščenjaki, so tla prekrita le s tanko plastjo rdeče zemlje, takoj pod njo pa že najdemo trdo skalo. Takšna tla niso rodovitna, zato so prepuščena gozdu. Meteorološke vode, ki jih ne popijejo površinske plasti, odtekajo po strmih pobočjih in oblikujejo potoke, po katerih odteka droben in nepritrjen drobir. Pod strminami so se zato oblikovali glinasti nanosi, ki so na primer na Prevali ustvarili za vodo neprepustno plast, kar je vplivalo na nastajanje močvirja; sedaj je to območje že izsušeno. Ko nadaljujemo naše ogledovanje od spodnjega roba pobočij proti ravnini, opazimo v trikotniku, ki ga ustvarjata vodna tokova Idrije in Birše, kako se glinasta tla postopoma vse bolj prepletajo s prodnato naplavino, kar vse govori v prid njene rodovitnosti. Vzhodno od bregov reke Idrije pa se razteza obširna površina manj rodovitne zemlje s tlemi, ki vsebujejo precej železa, kar je posledica dogajanj povezanih z ritmičnim prihajanjem in odhajanjem ledenih dob v kvartarju, ki so se zaključile pred okrog 10.000 leti. Ta tla se nam na površini kažejo rdečkaste barve in so polna proda