Palazzo Locatelli - Piazza XXIV Maggio, 22 - Tel 0481.637111, Fax 0481.637112


Search & Find

Quick search

advanced search



Vi ste tu: Home page > Ozemlje > Naravni viri > Vinograd


Vinograd

vendemmia

V Krminu in na območju Brd je gojenje vinske trte potrjena tudi že v Srednjem veku. Prve omembe vinogradov so iz začetka 11. stoletja. Kasnejši viri še vedno pričajo o prisotnosti trt, verjetno v manjšem številu, ki so jih gojili najraje na pobočjih Krminske gore in na gričih za naseljenim središčem. Medtem ko so statuti krajevnih skupnosti ščitili sredi 13. stoletja pridelovanje grozdja skupaj z oljkami, so druge listine iz istega obdobja že hvalile kakovost krminskega vina. Vino je bilo belo ali črno, mešali pa so številne različne vrste grozdja, ki je tod samodejno raslo. Kasneje, v 16. stoletju, se je začel uveljavljati dober okus na vseh področjih življenja, potem ko je Cerkev omilila svojo strogost in je plemstvo rado izkazovalo bogastvo svoje potrošnje; zato so tudi v vinogradništvu izbirali sorto proizvedenega vina.
Tedaj so Brda postala proizvodno območje rebule ter belih in sladkih vin. Zlahka so jih prodajali v Srednjevzhodni Evropi, saj so bili hvaležen proizvod za tiste, ki so v njem iskali bolj odsev južnega sonca kot pa sočnost tal. Krajevni prebivalci pa so kakovostno vsebino prsti iskali v črnem, gostem in temnem vinu, ki je hkrati bilo prehrana in zdravilo, za tiste, ki so pretiravali pa sredstvo za zameglitev zavesti in pozabo na življenjske težave.
Tudi v bližini Krmina, na Dobrovem, so pridelovali Pikolit. Iz izbranih trt ga je pridobival v drugi polovici 18. stoletja grof Fabio Asquini iz Fagagne. Pred leti pa ga je ponovno uveljavil Gaetano Perusini iz kraja Rocca Bernarda. Vino je bledo zlate barve, diši po breskvah, zrelih marelicah in akaciji; pijemo ga med pogovorom z znanci ali, še bolje, kot pravi Veronelli, med premišljanjem.
Proizvodnja vina, ki so jo zaščitili s cepljenjem in ureditvijo glede gojenja sadik, da bi se ubranili pred trtnimi boleznimi, ki so se krajevno razširile sredi 17. stoletja, nato pa še po opustošenju, ki ga je v vinogradih povzročila prva svetovna vojna,  je s pomočjo enološkega raziskovanja dosegla visoko kakovost. Krajevna vina imajo potrošniki radi po vsem svetu tudi zaradi posrečenih potez, ki povezujejo proizvodnjo in trženje. Poleg tega je z metodo, ki nosi ime po Krminu, poznan postopek za ocenjevanje kakovosti grozdja, kar so si zamislili v Vinarski kleti krajevnih proizvajalcev.
Klet deluje od leta 1978 in od leta 1985 proizvaja tako imenovano Vino miru; gre za belo vino proizvedeno iz 540 sort grozdja iz vsega sveta: na steklenice nalepijo poslikave znanih umetnikov, nato pa jih razpošljejo vsem državnim poglavarjem  po planetu.