Palazzo Locatelli - Piazza XXIV Maggio, 22 - Tel 0481.637111, Fax 0481.637112


Search & Find

Quick search

advanced search





Odkrivajmo Brda okrog Krmina

vigneti del collio di Cormons
paesaggio collio cormonese

Za ljubitelje pohodov predlagamo pot, ki jo je podrobno obdelala Komisija za izlete Združenja »XXX Ottobre«, tržaškega odseka Italijanskega planinskega društva. Pot nas pelje v odkrivanje naravnih lepot Krminskih Brd v različnih letnih časih: seveda je najlepše spomladi, ko cvetenje breskev, češenj, mandljev in drugih rastlin daje stopničastim pobočjem elegantne poteze, in jeseni, ko se krajina olepša s krepkimi barvami tega letnega časa.
Prva pot nas popelje iz Krmina v dolino Idrije, Rutarje in na Krminsko goro. Premakniti se moramo zgodaj zjutraj od železniške postaje, kjer se zberejo tisti, ki potujejo v briško mestece po železnici. Pospešeno prečkamo mestno središče do trga 24. maja, ki ga je pred približno desetimi leti oblikoval arhitekt Podreka in je nekakšno srce starega mestnega jedra. Nato se usmerimo v breg po Riva della Torre, ki poteka ob robu stolnice sv. Adalberta, da se podamo do mestnih vrat Porton Ros, kjer se prične najobičajnejša steza, ki nas pelje na vrh Krminske gore.
Začetek nas precej preseneti, a kmalu se steza uravna v akacijevem gozdu in nas pripelje na oširek; od tu se po stopnišču usmerimo do cerkve Svete Device Pomočnice, ki pa jo Krminci poznajo tudi kot cerkev sv. Ane. Zgradil jo je leta 1636 baron in tudi arhidiakon Luca Del Mestri; komaj si malo oddahnemo in se vzhičeni ozremo v dolino na mestece pod nami, že se zopet vzpenjamo do vrha hriba, ki je značilen po ostankih gradu, ki je nekoč (okrog 13. stoletja) zasedal široko površino vrha vzpetine. Sedaj ostaja le okrogel stolp obsežne stavbe. Z vrha Krminske gore (kota 274 m n.m.) je mogoče občudovati obširno soško ravnino s pogledom, ki ob jasnem vremenu sega do morja na južno stran in do alpskega loka ter slovenskih gora, nad katerimi severovzhodno izstopata Kanin in Krn.
Po sestopanju do oširka na pobočju Krminske gore opustimo že omenjeni Porton Ros in se napotimo po asfaltni cesti, ki jo zapustimo na prvem okljuku: tu se napotimo po stezi, ki prečka znana 'rdečkasta zemljišča', tako imenovana zaradi barvitosti tamkajšnjega fliša, sestopimo in gremo do majhnega sedla, do katerega je mogo priti tudi iz Bračana.

Od tod se napotimo po stezi, ki se dviga k cerkvi sv. Jurija - zgradili so jo leta 1653 na mestu, kjer je stal grad, ki je bil porušen leta 1257, 157 m n.m. Stavba kraljuje nad naseljem Bračan; zasluženi počitek nam omogoči pogled preko reke Idrije, nad katero se dviguje samostan v Rožacu, in proti Čedadu, nad katerim je videti Matajur. Po sestopu v dolino se na pokrajinski cesti premikamo ob Idriji in pridemo do Trušnega, kraja v občini Dolenje, ki se tako imenuje po ogromnem gradu iz 13. stoletja, ki so ga preuredili v elegantno restavracijo. Dosežemo in obidemo ga okrog njegovega vznožja ter nadaljujemo med daleč poznanimi vinogradi do Rutarjev. Tudi ta kraj leži v občini Dolenje; ni odmeven le po svojih dragocenih vinih, temveč tudi zaradi odličnih gostiln. Med spustom se nam splača zapustiti cesto in stopiti med vinograde, mimo katerih spešimo do dna doline, po kateri teče potok Fedrih. Območje je poznano z imenom Ca' delle Vallade in leži na ozemlju krminske občine. Tu se nama ponujata dve možnosti: ali nadaljujemo po cesti navzgor do mejnega prehoda med Italijo in Slovenijo na Plešivem in se nato takoj desno spustimo zopet v dolino do vhoda v Park na Plešivem, ali pa takoj zavijemo desno in stopimo v deželni naravni park, ki ga prečkamo in dospemo do iste točke. Iz parka, v katerem je mogoče opaziti ostanke smodnišnice iz druge svetovne vojne, stopimo navzgor skozi naselje Novaje do kraja z imenom Montona: tu se znajdemo tako rekoč tik za Krminsko goro. Pot nadaljujemo še navzgor do sedelca, od koder se lahko zopet podamo na vrh hriba ali do cerkvice Svete Device Pomočnice, a raje zavijemo v dolino po cesti v Pradež, kjer poteka maja meseca na dvoriščih tamkajšnjih domačij praznik po furlansko imenovan Fieste da viarte. Medtem se je zmračilo in prišli smo do našega izhodišča na Trgu 24. maja, od koder se napotimo do železniške postaje za povratek proti domu. (Povzeto iz »La collina delle pervinche«, besedilo: Claudio Femia).

(copia 4)

paesaggio collio Cormonese
Grappolo di Uva Bianca

[Translate to Sloveno:] Da qui ci incamminiamo sul sentiero che sale alla chiesa di San Giorgio (sorta nel 1653 al posto del castello distrutto nel 1257, 157 m./l.m.) che domina la frazione di Brazzano; una sosta, meritata, consente di gettare uno sguardo al di là dello Judrio, dominato dall'Abbazia di Rosazzo e verso Cividale dove si staglia il Matajur.
Ridiscesi a valle costeggiamo lo Judrio sulla strada provinciale e raggiungiamo Trussio, la località in Comune di Dolegna che prende il nome dell'imponente castello risalente al XIII secolo trasformato in un raffinato ristorante. Lo si raggiunge aggirandolo alla base per poi proseguire , attraverso rinomati vigneti, fino a raggiungere Ruttars, altra località in Comune di Dolegna del Collio e famosa oltreché per i suoi vini anche per le sue trattorie. Nella discesa è conveniente lasciare la strada e, attraverso le vigne, raggiungere il fondo valle, una zona attraversata dal rio Fidri e conosciuta come Ca' delle Vallade in territorio cormonese. Qui abbiamo due alternative: o proseguire risalendo la strada fino al valico italo-sloveno di Plessiva e poi ridiscendere, subito a destra, per raggiungere l'entrata al Parco di Plessiva; oppure tagliare subito a destra ed entrare nel parco naturalistico regionale attraversandolo e raggiungere lo stesso punto. Dal parco, dove si possono notare i resti dei depositi di munizioni usati durante la seconda guerra mondiale, risaliamo attraversando località Novali e giungendo in località Montona: siamo immediatamente dietro il Quarin.

Da qui saliamo ancora fino alla sella da dove possiamo raggiungere ancora la sommità del colle o la chiesetta della B.V. del Soccorso; preferiamo invece ridiscendere attraverso la strada di 'casa Paradîs' nei cortili lungo la quale, a maggio, si svolge la Fieste da viarte. Si è fatta sera, siamo di nuovo al punto di partenza, in piazza XXIV Maggio da dove possiamo raggiungere la stazione per far ritorno a casa.

(da 'La collina delle pervinche' testo Claudio Femia)

(copia 5)

paesaggio collio Cormonese
paesaggio collio cormonese